Ljubezen je za odrasle! Kaj pa otroci, tudi oni so zaljubljeni! In menda se zaljubijo tudi živali. Žabec se je v račko. Če ne verjamete, kar poglejte našo igro.
Zaljubiti se! Ha, to sploh ni preprosto. Najprej je tu kup fizičnih nadlog, kot je pospešeno bitje srca, oblivi vročine in tresenje mraza.
In če slučajno veš, kdo je ta, ki ga ljubiš, ne veš glavnega: ali on ljubi tebe?!
In kako to izvedeti? Za to potrebuješ velikanski pogum, kajti, če bo odgovor ne, je vse zaman …
In kaj je žabcu rekla račka? Ja, seveda, konec je srečen. Ljubezen ne pozna meja!
Vsi zaljubljeni so smešni. A vendar nam srce trepeta z njimi. Tudi v naši zgodbi bo tako, pa četudi je zaljubljen – žabec.
Kratke zgodbe Maxa Vetlhuijsa o žabcu, ki je tak kot smo mi vsi, veliki in mali, so danes že klasika na policah otroške literature. Žabcu delajo družbo lepa bela račka, gospodinjski pujsek in učeni zajec. Preproste zgodbe vselej pomenijo nove preizkušnje za naše junake in poglobijo vezi med njimi. Iz bogate zbirke smo izbrali zgodbo o tem kako se imamo radi. |
|
|
|
