Ko se devetindvajsetletna diplomantka umetnostne zgodovine brez denarja, dela in družbe znajde na kavču svojih staršev, ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala. Prvi igrani celovečerec Urše Menart (Nekoč je bila dežela pridnih, Kaj pa Mojca?) je bil v Portorožu nagrajen z vesno za najboljši celovečerni film, scenarij in stransko igralko ter posebno omembo žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark.
Režiserka o filmu pravi: »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora. Je tudi film o deziluziji in generacijskem prepadu med ‘preizobraženimi’ milenijci, ki jih nihče ne potrebuje, ter njihovimi starši, ki so imeli za svoje otroke visoka pričakovanja, zdaj pa le nemočno opazujejo, kako jim življenje ne steče, kot bi moralo.« |
|
|
|
